nedelja, 09. november 2008

Cukr.

Pa da napišem še kako temo, ki nima veze (no skoraj) z ustvarjanjem.
Tale moj cuker, je res ene posebne vrste. Zganja take norčije, da včasih ne vem al bi se smejala al bi jokala.
Pri nas je 2 meseca, star pa je približno pol leta. Ne vem točno, ker ne vem kdaj točno se je skotil.

Tale moj Maco je moj pomočnik. Spremlja me kjerkoli se gibam po stanovanju. Je striktno notranji mačkon. V kratkem ga čaka še kastracija in en temeljit pregled pri veterinarju.

Tale dizaster mi je naredil prvi dan, ko sva ga z Ano prinesle domov.
Naj povem, da sem Ano nahecala, da če vrže dudo v smeti, da greva po mucka. In res jo je in res sva prinesle mucka domov. No ja, par dni po tistem smo še jokali za dudo, zdaj je duda le še spomin. Je pa res imela to dudo v ustih 24 ur na dan in sem bila prepričana, da bo odvajanje od dude veliko težje kot je bilo. Res sem bila prepričana, da bomo šli z dudo še v šolo.

Tukaj je slikan na kuhinjskem oknu, ko sem na kuhinjski mizi delala čestitke.









Takole pa je zgledala miza :) jasno ni imel prostora na mizi, pa je moram na polico :)
HOČEM SVOJO SOBO!! :) (upam, da tole prebere moj mož :p )





Tukaj pa je slikan na računalniški mizi in tudi tukaj sem delala čestitke, ker so me iz kuhinje "vrgli ven" in se nisem mela kam drugam preselit :) V ozadju se vidijo predalniki, polni pečenih fimo koščkov za ogrlice. Le kdaj bom našla čas, da vse to sestavim????


In zakaj sem sploh napisala tale prispevek?? Ker so me vzpodbudile naslednje slike:

Neverjetno kam vse se moj mačkon spravi počivat :)














In današnji kotiček za počivat :) tale je definitivno zmagovalen :)










Prav pihne ga. In ko sem ga zagledala, jasno sem ga mogla slikat. Kaj takega ne vidiš vsak dan. Maček v Baby bornovi lupinici za dojenčka :)

9 komentarjev:

Sonja pravi ...

tale vaš maco je res en cukr :) je prav luštno, da ga imate, pa čeprav se skriva pred mularijo in včasih kako ušpiči :)
sploh je pa oranžen.. kot moja dva mucka, ki sem ju imela.

Suzy pravi ...

Posrečen mačkon. Je, se že po barvi dlake vidi, da bo nabrit. Kot so vsi rdečelasci. Nabriti in naviti ... :)

Jana pravi ...

Ja, res pravi mačkon. Prav zanimivo je, kam se včasih stlačijo spat. Ta v Baby bornu je neprecenljiva, sem se mogla prav naglas zasmejat, ko sem ga videla. :) :)

Johana pravi ...

Ja, prav zanimiv tale mačkon, ob ogledu slik pa sem zagledala predalnik s fimo maso... Super, koliko je tega. Tudi sama veliko ustvarjam z vsem, sicer blog še ni čisto zaživel ampak vem da prej ali slej bo...Prihaja zima in...Daj malo poslikaj še fimo pečenih koščkov,sem velika ljubiteljica le tega in tudi sama prej ali slej dodam tudi kaj podobnega.

Barbi pravi ...

Hahaha ... na glas sem se začela smejat, ko sme vidla mačka v lupinici. Neverjetno bitje. :)

Maja pravi ...

Se vidi, da še ni šel čez mačje otroštvo, ko mu je pa v lupinci tako lepo!!

Gabi pravi ...

Joooj, kaka lepota. Vedno mi vleče na otročje, kadar gledam takšne čohe. Tisto lezenje na različne konce in kraje mi je pa tako znano, tudi naš mačko se je vedno spravil kamor se mu je zapasalo, četudi je bila destinacija vsaj 1x premajhna zanj, je našel način, kako se zriniti noter;)

Želim ti veliko srečnih momentov z mačkotom, da pa bo poskrbel še za veliko smeha in pospravljanja pa tak sploh ne dvomim;)

Anja pravi ...

Sem se jaz tudi nasmejala ob branju. Pravi cuker je. Sem se spomnila na mojih pet kepic, ki smo jih spomladi morali uspavati, ker so bile bolne. Pa taki srčki so bili :(
Pa še večkrat pokaži kako njegovo slikco. Pa upam, da čimprej vidimo sestavljene fimo bunkice v končni verziji :)

Riba pravi ...

Iiii, kolk je lep! Jaz sem macke pri babici okrog prevazala z vozickom za igrat, en oranzen (Miha) z belim trebuhom je pa sploh rad spal notri. Je sam notri skocil pa se se dva metra zapeljal :)